Mojo prvo objavo bo obarvala nič več, kot najlepša stvar na svetu - zaobljuba večni ljubezni.
Za to priložnost sem izdelala svojo prvo poročno voščilnico. Ideje so se kar vrstile in ker sem na tem področju nova moram priznati, da sem si idejo za končno voščilnico malo "sposodila". Odločila sem se, da bom izdelala malo drugačno voščilnico in tako je nastala voščilnica knjiga.
Za osnovo sem uporabila trši bel papir, popestrila pa sem ga z bleščečim zlatim papirjem s potiskom rožic. Okrasila sem jo z dvema prstanoma in dvema sončnicama, ki simbolizirata mladoporočenca, njuno povezanost, vdanost in neminljivo ljubezen.
V notranjosti je na levi strani prostor za denar, na desni strani pa je posvetilo namenjeno novoporočencema. Na robove okvirja sem dodala metuljčke, da voščilnico malo popestrijo.
Voščilo je čudovit citat katerega avtor je pesnik Kahlil Gibran. Voščilnica je okrašena minimalistično, za nekatere okuse bi rekla celo prepusto, saj sem začetnica, vendar je narejena iz srca.
Vsa dekoracija je bila v kombinacije rjave in bele. Svatje smo namesto tipičnih naprsnih šopkov dobili klekljane metuljčke v beli barvi, katere sta izdelali mami ženina in neveste. Ujemajoča so bila tudi vabila, sedežni red, ter seveda nevestin šopek, katerega sem nepričakovano ujela jaz, ter tako požela kar nekaj zanimivih pogledov mojega dragega.
Pa sem pripeljala prvo objavo do konca. Se mi zdi, da še kar uspešno ;)
Voščilnico prijavljam na CRAFT-alnico: Izziv #140: karkoli